torek, 11. junij 2013

Statistika...

Hmmm, statistika je ena od mnogih stvari, ki me zanima. Zakaj? Ker me zanimajo %. Ker me zanima koliko, kje, zakaj ipd. Poleg tega se na tak način tudi precej razširi tvoje znanje, saj je statistika vedno v tesni povezavi tudi z sociologijo in sociološkimi razlagami. 
Ravno sem za nekoga izdelovala neko statistiko, pa so ugotovitve precej zanimive, zato jih tudi delim:)


Prva misel, ki sem si jo ustvarila pri pregledu podatkov se je povezovala z vprašanjem »Na podlagi česa, bi se lahko razlikoval procent populacije v starosti med 0 in 14 let v državah članicah EU? «.  Ali so to gospodarske razmere v določeni državi, torej gospodarska razvitost ali nerazvitost, ali je to velikost neke države, kultura ipd. Pri pregledu spleta sem ugotovila, da je bilo v Sloveniji v letu 1995 368.578 prebivalstva starega med 0-14 let, v primerjavi z letom 2012, ko pade na 294.149. V vseh teh letih je število padalo. Verjetno je dejavnik tudi izobraževanje, ki je daljše, kot je včasih bilo, kasneje pa pridobitev službe in ureditev bivalnih razmer.

Najmanjše povprečje ima Italija, kjer % populacije v starosti 0-14 let v letu 2002 14,2%. Italija je tudi ena izmed držav za katero sem izvedel, da je na tem področju, kar precej »ogrožena«. Slovenija leži na 6 mestu, % populacije v starosti 0-14 let 15,4 kar Slovenija uvrša precej nizko, smo pod povprečjem. Največji % populacije v letih me 0 in 14 let pa ima Ciper in sicer kar 21,5% (v letu 2002), kar je za okoli 6% več od Slovenije. Zanimivo je predvsem to, da ima Ciper samo okoli 800.000 prebivalcev. Zasledila sem, da je Nemčija prav tako precej ogrožena na področju novih rojstev, in torej tudi posledično populacije v letih 0-14. Po številu žensk, ki nimajo otrok je tako v samem svetovnem vrhu, nemci pa se tudi zavestno odločajo za manjše število otrok v družini. Nemčija se tako znajde pred Slovenijo, na petem ranžirnem mestu, procent populacije pa je 15,3. 
 
Aritmetična sredina je 17,44074, kar pa pomeni, da je povprečen delež populacije v starosti med 0 in 14 let v letu 2002 v državah članicah EU 17,44%. Standardni odklon prve spremenljivke ima vrednost 1,89018. To pa pomeni, da se % populacije v starosti 0-14 let v državah EU odklanja za približno 1,9%. Povprečna delež populacije v starosti od 0 do 14 let je v državh članicah EU je pri večini držav  med 15,54 in 19,34%.


Seveda je skrb vzbujajoče, da je v tej starostni skupini % populacije kar majhen. Že star rek pravi, da na »mladih svet stoji«. Populacija se kljub temu, da je v zadnjem času precej novorojenčkov stara. Zagotovo je razlog za to tudi ekonomski vidik, ki je iz leta v leto slabši, pa čeprav se leta 2002 gospodarska kriza še ni nikjer kazala. Velik del je zagotvo na vsaki posamezni državi, ki bi morala skrbeti za čim večji % mlade populacije v svoji državi.  

 

nedelja, 13. november 2011

Življenje


Evo! Moj prvi blog:) Pričenjam ga z pesnitvijo, ki mi je svetovna! Ki v nekaj stavkih pove veliko več kot debela bukva (ne da jih ne maram), ki opisuje to, kar bi moral upoštevati vsak izmed nas.. imeti sami sebe rad!
Sedaj mogoče zvenim tako, kot da sem to sama že storila. Pa sem daleč od tega. Se pa poskušam..imeti rada tako kot sem:)

Lepo popoldne še naprej:)



Ko sem se začel resnično imeti rad,

sem spoznal, da sem vedno in ob vsaki priložnosti

na pravem mestu in v pravem času,

in da je vse kar se dogaja pravilno –

od takrat dalje sem lahko miren.

Danes vem, da se to imenuje ZAUPANJE.



Ko sem sem začel resnično imeti rad,

sem lahko spoznal, da so čustvena bolečina in trpljenje

za mene samo opozorila, da živim v nasprotju z lastno resnico.

Danes vem, da se to imenuje BITI VERODOSTOJEN.



Ko sem se začel resnično imeti rad,

sem prenehal hrepeneti za nekim drugim življenjem

in lahko sem videl, da je bilo vse okoli mene poziv za rast.

Danes vem, da se to imenuje ZRELOST.



Ko sem se začel resnično imeti rad,

sem si prenehal krasti prosti čas,

in prenehal sem ustvarjati mogočne projekte za prihodnost.

Danes počnem samo to, kar ustvarja zadovoljstvo in radost,

tisto, kar ljubim in kar ustvarja smeh v mojem srcu,

na moj lasten način in v mojem osebnem ritmu.

Danes vem, da se to imenuje ČASTITOST.



Ko sem se resnično začel imeti rad,

sem se osvobodil vsega, kar ni bilo zdravo zame,

od jedi, ljudi, stvari, situacij

in od vsega, kar me je vedno ponovno povleklo nižje, proč od samega sebe.

Na začetku sem to imenoval „zdravi egoizem“,

a danes vem, da je to LJUBEZEN DO SAMEGA SEBE.



Ko sem se resnično začel imeti rad,

sem prenehal imeti vedno prav,

tako sem bil manj v zmoti.

Danes sem spoznal, da se to imenuje SKESANOST.



Ko sem se resnično začel imeti rad,

sem se odrekel življenju v preteklosti,

in da skrbim glede prihodnosti.

Sedaj živim samo v tem trenutku, v katerem se vse začenja.

Tako živim danes in to imenujem ZAVEDANJE.



Ko sem se resnično začel imeti rad,

sem spoznal, da lahko od svojih misli zbolim in da sem lahko slaboumen.

Ko pa sem spet našel moči svojega srca,

je razum dobil pomembnega partnerja.

To vez danes imenujem MODROST SRCA.



Ni potrebe, da se še naprej bojimo razprav,

konfliktov in problemov s samim seboj in drugimi,

ker tudi zvezde sem ter tja trčijo med seboj

in nastanejo novi svetovi.

Danes vem: TO JE ŽIVLJENJE.



Charlie Chaplin, sebi, za 70. rojstni dan.