Hmmm, statistika je ena od mnogih stvari, ki me zanima. Zakaj? Ker me zanimajo %. Ker me zanima koliko, kje, zakaj ipd. Poleg tega se na tak način tudi precej razširi tvoje znanje, saj je statistika vedno v tesni povezavi tudi z sociologijo in sociološkimi razlagami.
Ravno sem za nekoga izdelovala neko statistiko, pa so ugotovitve precej zanimive, zato jih tudi delim:)
Prva misel, ki sem si jo ustvarila pri pregledu podatkov se je povezovala z vprašanjem »Na podlagi česa, bi se lahko razlikoval procent populacije v starosti med 0 in 14 let v državah članicah EU? «. Ali so to gospodarske razmere v določeni državi, torej gospodarska razvitost ali nerazvitost, ali je to velikost neke države, kultura ipd. Pri pregledu spleta sem ugotovila, da je bilo v Sloveniji v letu 1995 368.578 prebivalstva starega med 0-14 let, v primerjavi z letom 2012, ko pade na 294.149. V vseh teh letih je število padalo. Verjetno je dejavnik tudi izobraževanje, ki je daljše, kot je včasih bilo, kasneje pa pridobitev službe in ureditev bivalnih razmer.
Aritmetična sredina je
17,44074, kar pa pomeni, da je povprečen delež populacije v starosti med 0 in
14 let v letu 2002 v državah članicah EU 17,44%. Standardni odklon prve
spremenljivke ima vrednost 1,89018. To pa pomeni, da se % populacije v starosti
0-14 let v državah EU odklanja za približno 1,9%. Povprečna delež populacije v
starosti od 0 do 14 let je v državh članicah EU je pri večini držav med 15,54 in 19,34%.
Seveda je skrb vzbujajoče, da je v tej starostni skupini % populacije kar majhen. Že star rek pravi, da na »mladih svet stoji«. Populacija se kljub temu, da je v zadnjem času precej novorojenčkov stara. Zagotovo je razlog za to tudi ekonomski vidik, ki je iz leta v leto slabši, pa čeprav se leta 2002 gospodarska kriza še ni nikjer kazala. Velik del je zagotvo na vsaki posamezni državi, ki bi morala skrbeti za čim večji % mlade populacije v svoji državi.
Ravno sem za nekoga izdelovala neko statistiko, pa so ugotovitve precej zanimive, zato jih tudi delim:)
Prva misel, ki sem si jo ustvarila pri pregledu podatkov se je povezovala z vprašanjem »Na podlagi česa, bi se lahko razlikoval procent populacije v starosti med 0 in 14 let v državah članicah EU? «. Ali so to gospodarske razmere v določeni državi, torej gospodarska razvitost ali nerazvitost, ali je to velikost neke države, kultura ipd. Pri pregledu spleta sem ugotovila, da je bilo v Sloveniji v letu 1995 368.578 prebivalstva starega med 0-14 let, v primerjavi z letom 2012, ko pade na 294.149. V vseh teh letih je število padalo. Verjetno je dejavnik tudi izobraževanje, ki je daljše, kot je včasih bilo, kasneje pa pridobitev službe in ureditev bivalnih razmer.
Najmanjše povprečje ima
Italija, kjer % populacije v starosti 0-14 let v letu 2002 14,2%. Italija je
tudi ena izmed držav za katero sem izvedel, da je na tem področju, kar precej
»ogrožena«. Slovenija leži na 6 mestu, % populacije v starosti 0-14 let 15,4 kar
Slovenija uvrša precej nizko, smo pod povprečjem. Največji % populacije v letih
me 0 in 14 let pa ima Ciper in sicer kar 21,5% (v letu 2002), kar je za okoli
6% več od Slovenije. Zanimivo je predvsem to, da ima Ciper samo okoli 800.000
prebivalcev. Zasledila sem, da je Nemčija prav tako precej ogrožena na področju
novih rojstev, in torej tudi posledično populacije v letih 0-14. Po številu
žensk, ki nimajo otrok je tako v samem svetovnem vrhu, nemci pa se tudi
zavestno odločajo za manjše število otrok v družini. Nemčija se tako znajde
pred Slovenijo, na petem ranžirnem mestu, procent populacije pa je 15,3.
Seveda je skrb vzbujajoče, da je v tej starostni skupini % populacije kar majhen. Že star rek pravi, da na »mladih svet stoji«. Populacija se kljub temu, da je v zadnjem času precej novorojenčkov stara. Zagotovo je razlog za to tudi ekonomski vidik, ki je iz leta v leto slabši, pa čeprav se leta 2002 gospodarska kriza še ni nikjer kazala. Velik del je zagotvo na vsaki posamezni državi, ki bi morala skrbeti za čim večji % mlade populacije v svoji državi.
